VRNI SE NA STRAN KONZORCIJA
Claudio Bianchi, ki od leta 1979 vodi oddelek za patološko anatomijo bolnišnice v Tržiču, se je odločil, da se iz Trsta, kjer je bil starejši pomočnik uglednega profesorja Luigija Giarellija, preseli v bolnišnico San Polo, da bi se posvetil raziskavam in preučevanju številnih primerov smrti in bolezni, ki so povezane z azbestom. Bil je med prvimi, ki je prijavil povezavo med uporabo materialov z azbestom in pojavom kliničnih primerov in tudi po zaslugi njegovih študij so leta 1992 ta ubijalski material prepovedali v celotni državi z zakonom št. 257, ki prepoveduje pridobivanje, uvoz, prodajo in proizvodnjo izdelkov, ki vsebujejo azbest, v skladu s programom o odstranjevanju, katerega rok je bil 28. april 1994. Leta 2017, po več kot 50-ih letih delovanja in nekaj mesecev po smrti profesorja Bianchi, so njegov bogati arhiv, ki je nastal v mnogih letih študija in ga sestavljajo dokumenti, opažanja, zapiski, fotografije ter publikacije, podarili Kulturnemu konzorciju za tržiško, s katerim je profesor aktivno sodeloval že od začetka 90-ih let.
Danes je arhiv hranjen v vili Vicentini Miniussi v Ronkah na sedežu Konzorcija, kjer bo v namenjenem prostoru mogoče pregledati dokumente in si ogledati nekatera orodja in pohištvo, ki so pripadali uglednemu profesorju.
Danes je arhiv hranjen v vili Vicentini Miniussi v Ronkah na sedežu Konzorcija, kjer bo v namenjenem prostoru mogoče pregledati dokumente in si ogledati nekatera orodja in pohištvo, ki so pripadali uglednemu profesorju.
Zgodovina arhiva Claudio Bianchi
Po Bianchijevi smrti so arhiv iz “Centro, Studi della LILT di Gorizia” umaknili v skladišče tržiške bolnice, ki je ponudila Kulturnemu konzorciju za Tržiško, da bi prenesli celoten arhiv v sedež vile Vicentini Miniussi in na tak način zagotovili njegov obstoj in valorizacijo, soglasno z družino Bianchi. Od aprila 2017 je avtonomna dežela Furlanija – Julijska krajina (Centralna direkcija za okolje in energijo. Služba za urejanje ravnanja z odpadki in onesnaženih območij) finančno podprla projekt za preureditev arhiva. Po zaslugi številnih organizacij, ki delujejo na tem območju in so dovzetne za temo AZBESTA, se je sodelovanje pri projektu povečalo do take mere, da je nova mreža partnerjev dala na razpolago finančna sredstva, strokovno znanje in prostovoljce. Z valorizacijo arhiva se je razvil projekt ozaveščenja z naslovom Te lo racconto io l'amianto! (Jaz ti bom povedal o azbestu!), pri katerem so sodelovali občina Tržič, AEA – Associazione esposti amianto Monfalcone (združenje izpostavljenih oseb azbestu Tržiča), LILT – Lega Italiana per la Lotta contro i tumori Sez. Isontina (italijansko društvo, ki se bori proti rakastim obolenjem posoška sekcija), Ass. Scienza Under 18 Isontina (posoško znanstveno združenje under 18), ConfServizi, Kulturno združenje Benkadì APS in številne lokalne šole.
Prvi del
Leta 2018 je bila prva faza reorganizacije dokumentov zaupana zadrugi strokovnjakov. Takoj so pozornost posvetili arhivskemu izboru, na podlagi 122. člena UZM št. 42 z dne 22. januarja 2004 Zakonik o kulturni dediščini in krajini, na podlagi 10. člena Z št. 137 z dne 6.julija 2022 Knjige, publikacije, revije o zdravstvu, fotokopije in izvlečki znanstvenih raziskav, zvezki, prosti listi shranjeni tudi v spiralnih mapah: nekatere so podedovali od ronškega zdravnika Francesca Mirabelle (1923-2002), ki je bil poznavalec na različnih področjih medicine, zlasti bolezni, ki so vezane na azbest. Claudio Bianchi je priznal, da mu dolguje za ogromno število publikacij, idej in predlogov, predvesem pa za nauk, ki pravi, da je “znanje“ vrednota, za katero si je treba vsekakor prizadevati, navkljub naporu in požrtvovalnosti.
Reorganizirani arhiv hrani 256 enot, ki so razdeljene na sledeči način:
Osebna dokumentacija in izobrazba – b. 1
Akti in dopis – bb. 1 - 4
Znanstveno raziskovalne dejavnosti – bb. 5 - 19
Sodni postopki in izvedenska mnenja – bb. 20 - 62
Albumi, fotografije in plakati – bb. 63 - 67
Sklad Roberto Sturni – bb. 68 - 69
Izvlečki znanstvenih publikacij – bb. 70 - 189
Pregled tiska – bb. 190 - 192
Sklad Francesco Mirabella – bb. 193 - 256
Drugi del
Leta 2020 so odkrili dodatno dokumentacijo, ki je dopolnila arhiv Claudija Bianchija. Po ponovni zaslugi za prispevek s strani združenja izpostavljenih oseb azbestu AEA, so lahko dopolnili prejšnje delo z dodatnimi 38 enotami za hrambo, pri čemer je zaporedje predhodno vzpostavljenih arhivskih serij ostalo nespremenjeno:
Osebna dokumentacija in izobrazba – b. 1
Akti in dopis – b. 2
Znanstveno raziskovalne dejavnosti - bb. 3 - 7
Sodni postopki in izvedenska mnenja – bb. 8 - 28
Izvlečki znanstvenih publikacij – bb. 29 - 35
Sklad Francesco Mirabella – bb. 36 - 38
Arhiv obsega 294 enot, ki so opisane v inventarijih in so na vpogled v Kulturnem konzorciju za Tržiško.
Besedilo Marine Dorsi
Po Bianchijevi smrti so arhiv iz “Centro, Studi della LILT di Gorizia” umaknili v skladišče tržiške bolnice, ki je ponudila Kulturnemu konzorciju za Tržiško, da bi prenesli celoten arhiv v sedež vile Vicentini Miniussi in na tak način zagotovili njegov obstoj in valorizacijo, soglasno z družino Bianchi. Od aprila 2017 je avtonomna dežela Furlanija – Julijska krajina (Centralna direkcija za okolje in energijo. Služba za urejanje ravnanja z odpadki in onesnaženih območij) finančno podprla projekt za preureditev arhiva. Po zaslugi številnih organizacij, ki delujejo na tem območju in so dovzetne za temo AZBESTA, se je sodelovanje pri projektu povečalo do take mere, da je nova mreža partnerjev dala na razpolago finančna sredstva, strokovno znanje in prostovoljce. Z valorizacijo arhiva se je razvil projekt ozaveščenja z naslovom Te lo racconto io l'amianto! (Jaz ti bom povedal o azbestu!), pri katerem so sodelovali občina Tržič, AEA – Associazione esposti amianto Monfalcone (združenje izpostavljenih oseb azbestu Tržiča), LILT – Lega Italiana per la Lotta contro i tumori Sez. Isontina (italijansko društvo, ki se bori proti rakastim obolenjem posoška sekcija), Ass. Scienza Under 18 Isontina (posoško znanstveno združenje under 18), ConfServizi, Kulturno združenje Benkadì APS in številne lokalne šole.
Prvi del
Leta 2018 je bila prva faza reorganizacije dokumentov zaupana zadrugi strokovnjakov. Takoj so pozornost posvetili arhivskemu izboru, na podlagi 122. člena UZM št. 42 z dne 22. januarja 2004 Zakonik o kulturni dediščini in krajini, na podlagi 10. člena Z št. 137 z dne 6.julija 2022 Knjige, publikacije, revije o zdravstvu, fotokopije in izvlečki znanstvenih raziskav, zvezki, prosti listi shranjeni tudi v spiralnih mapah: nekatere so podedovali od ronškega zdravnika Francesca Mirabelle (1923-2002), ki je bil poznavalec na različnih področjih medicine, zlasti bolezni, ki so vezane na azbest. Claudio Bianchi je priznal, da mu dolguje za ogromno število publikacij, idej in predlogov, predvesem pa za nauk, ki pravi, da je “znanje“ vrednota, za katero si je treba vsekakor prizadevati, navkljub naporu in požrtvovalnosti.
Reorganizirani arhiv hrani 256 enot, ki so razdeljene na sledeči način:
Osebna dokumentacija in izobrazba – b. 1
Akti in dopis – bb. 1 - 4
Znanstveno raziskovalne dejavnosti – bb. 5 - 19
Sodni postopki in izvedenska mnenja – bb. 20 - 62
Albumi, fotografije in plakati – bb. 63 - 67
Sklad Roberto Sturni – bb. 68 - 69
Izvlečki znanstvenih publikacij – bb. 70 - 189
Pregled tiska – bb. 190 - 192
Sklad Francesco Mirabella – bb. 193 - 256
Drugi del
Leta 2020 so odkrili dodatno dokumentacijo, ki je dopolnila arhiv Claudija Bianchija. Po ponovni zaslugi za prispevek s strani združenja izpostavljenih oseb azbestu AEA, so lahko dopolnili prejšnje delo z dodatnimi 38 enotami za hrambo, pri čemer je zaporedje predhodno vzpostavljenih arhivskih serij ostalo nespremenjeno:
Osebna dokumentacija in izobrazba – b. 1
Akti in dopis – b. 2
Znanstveno raziskovalne dejavnosti - bb. 3 - 7
Sodni postopki in izvedenska mnenja – bb. 8 - 28
Izvlečki znanstvenih publikacij – bb. 29 - 35
Sklad Francesco Mirabella – bb. 36 - 38
Arhiv obsega 294 enot, ki so opisane v inventarijih in so na vpogled v Kulturnem konzorciju za Tržiško.
Besedilo Marine Dorsi
Claudio Bianchi, življenje v službi
Po diplomi na medicinski fakulteti v Padovi leta 1960, je prejel tudi diplomo o specializaciji patološke anatomije in psihiatrije. V letih 1961-68 je delal na Inštitutu za patološko anatomijo Glavne bolnišnice v Trstu, med letom 1968 in 1979 pa na Inštitutu za patološko anatomijo Univerze v Trstu. Med letom 1979 in 2002 je vodil Oddelek patološke anatomije bolnišnice v Tržiču. Od leta 1968 do leta 2001 je poučeval na medicinski in kirurški fakulteti univerze v Trstu in vodil tečaje patološke anatomije na raznih specializiranih šolah.Raziskoval je predvsem rakasta obolenja vezana na azbest in pojav demence. Širil je znanost med ljudmi, bil je svetovalec raznih tožilstev in sodišč ter svetovalec v postopku za osebe, ki so zbolele za azbestom v Furlaniji – Julijski krajini in v ostalih italijanskih deželah. Od leta 1997 do smrti je bil predsednik goriške pokrajinske sekcije Lega Italiana per la Lotta contro i Tumori in član Commissione Nazionale sulla Cancerogenesi Ambientale della LILT. Med letom 1999 in 2015 je objavil več kot sto člankov za Centro di Studio e Documentazione sui Tumori Ambientali iz Tržiča.
Bil je tudi avtor člankov in esejev o tržaški literaturi in zgodovini religij.
Že od srednje šole dalje je navdušen nad figurativno umetnostjo in je sam imel več razstav. Urejal je razstave o tržaškem obdobju Jamesa Joyca (v Dublinu, Trstu in Devinu) in razstavo o bioloških učinkih azbesta (v Gorici, Trstu, Tržiču, Miljah in Rimu). Leta 2003 je v Tržiču organiziral mednarodno konferenco o prepovedi uporabe azbesta v Evropi, aktebpa je izdala ustanova Ramazzini.
Fotografije narejene v okviru projekta “Umirati zaradi azbesta. Trpljenje nekdanjih delavcev ladjedelnic in njihovih družin.“ Isabella Balena, 2005.
