VRNI SE NA STRAN KONZORCIJA
Fotografska zbirka vsebuje 2.300 slik, ki jih je posnel skupno, s sodelavci, tržaški fotograf iz Pordenona Giovanni Cividini (1879-1959) v raznih njegovih ateljejih v Trstu, Pordenonu in Tržiču. Jedro zbirke sestavljajo negativi na steklenih ploščah in filmih, ki opisujejo dejavnosti CNT-ja ladjedelnice v Tržiču – danes Fincantieri – med letoma 1920 in 1950. Slikovna pripoved, ki sledi industrijskemu in urbanističnemu razvoju mesta. Posebno pozornost je fotograf namenil širitvi delavskega naselja Panzano, zaželeno s strani bratov Cosulich, ki sta bila delavca in ustanovitelja ladjedelnice leta 1908. Načrtovalec naselja je bil inženir Dante Fornasir, ki je pri tem uporabljal načela podjetniških mest. Preko razstavljenih reprodukcij plošč Giovannija Cividinija: Albergo Operai (delavski hotel), Albergo Impiegati (uradniški hotel), vile, delavska stanovanja, zdravstvene ambulante, stadion, gledališče, šole in med prostim časom lahko odkrijete enega redkih in nedotaknjenih primerov t.i. “mestnega vrta“: okrožje Panzano.
Sklad je prevzel Kulturni konzorcij za Tržiško. Leta 1985 je Rolando Pangherz, lastnik ateljeja Rolli v Trstu, podaril KKT-ju gradivo, ki ga je rešil iz razpadajočega skladišča, številne plošče, fotografske filme (približno tisoč), ki je izdelal Cividini in v manjšem številu Mario Cirovich. V devetdesetih letih 20.stoletja so fotografovi dediči podarili Cividinijev album "Comina", ki vsebuje svoje posnetke in posnetke drugih avtorjev; ti prikazujejo letalce na vojaškem letališču Comina (PN) med prvo svetovno vojno in vrsto drugih družinskih fotografij.
Pomembna obnovitvena ter integracijska dela, ki so zadevala sklad v naslednjih letih, so privedla do valorizacije sklada na podlagi preučevanj, katalogizacije, tiska fotografij iz negativov, razstav, objav zvezkov tržaškega fotografa in nedavno tudi digitalizacijo ter katalogizacijo njegovih fotografij. Neposreden stik z družino Giovannija Cividinija in skrbno raziskovanje arhivov so omogočili natančno rekonstrukcijo njegove biografije, s katero so razkrili nadarjenega strokovnjaka in “človeka, ki je svojo umetnost izkazoval s skromnostjo, poštenostjo in delavnostjo“, kot se je izrazil sin Omer.
Sklad je prevzel Kulturni konzorcij za Tržiško. Leta 1985 je Rolando Pangherz, lastnik ateljeja Rolli v Trstu, podaril KKT-ju gradivo, ki ga je rešil iz razpadajočega skladišča, številne plošče, fotografske filme (približno tisoč), ki je izdelal Cividini in v manjšem številu Mario Cirovich. V devetdesetih letih 20.stoletja so fotografovi dediči podarili Cividinijev album "Comina", ki vsebuje svoje posnetke in posnetke drugih avtorjev; ti prikazujejo letalce na vojaškem letališču Comina (PN) med prvo svetovno vojno in vrsto drugih družinskih fotografij.
Pomembna obnovitvena ter integracijska dela, ki so zadevala sklad v naslednjih letih, so privedla do valorizacije sklada na podlagi preučevanj, katalogizacije, tiska fotografij iz negativov, razstav, objav zvezkov tržaškega fotografa in nedavno tudi digitalizacijo ter katalogizacijo njegovih fotografij. Neposreden stik z družino Giovannija Cividinija in skrbno raziskovanje arhivov so omogočili natančno rekonstrukcijo njegove biografije, s katero so razkrili nadarjenega strokovnjaka in “človeka, ki je svojo umetnost izkazoval s skromnostjo, poštenostjo in delavnostjo“, kot se je izrazil sin Omer.
Giovanni Cividini (1879 - 1959)
Začetki
Giovanni Cividini se je rodil v Trstu 26. septembra 1879, njegovi starši so bili iz Pordenona in okoli leta 1895 se je zaposlil kot vajenec v ateljeju Manenizza v Trstu v ulici S. Spiridione, 7. Fotografske zvrsti, katerim posveča največ časa so portreti in reliefi zgradb. Prvo pomembno nalogo centralne direkcije Regione Adriatica della Lega Nazionale je dobil kot sodelavec pri fotografskem popisu šolskih poslopij Lege Nazionale, od Istrije do Gorice. Leta 1907 je Cividini sodeloval na dveh mednarodnih razstavah, v Parizu in Madridu, kjer je za razstavljena dela dosegel priznanja. Cividini se je uveljavil kot eden izmed najbolj znanih strokovnjakov v Trstu in odprl nov atelje v ulici San Nicolò, 34, v bližini palače Terni.
Prva svetovna vojna
Regnicolo je med prvo svetovno vojno pobegnil najprej v San Vito al Tagliamento in nato v Pordenon, kjer je odprl majhen studio v ulici G. B. Damiani, medtem ko je studio v Trstu prepustil svakinji, ki je poročila avstrijskega častnika. Ob pričetku prve svetovne vojne je, po zaslugi nekaterih strank (med katerimi poročniška letalca Pagliano in Gori), pričel zahajati na letališče Comina v Pordenonu, kjer je posnel nekaj fotografij (zbrane v albumu »Comina«) in prišel v stik z Gabrielem d’Annunzijem: slednji mu je naročil serijo fotografskih portretov, ki bodo ustrezali njegovim željam.
Leta 1927 se je pisatelj takole zahvalil fotografu: »Dragi Cividini, prejel sem fotografije. Ostajajo najboljše, saj prikazujejo mojo najboljšo kvaliteto: to je lobanja«. Po vpoklicu v vojsko leta 1917, se je Cividini zaposlil na radiološkem oddelku bolnišnice Sant’ Orsola v Bologni, kjer se je začel ukvarjati z industrijsko fotografijo.
20. leta in ladjedelnica
Leta 1924 se je vrnil v Pordenon, kjer je na ulici Vittorio Emanuele II odprl fotografski studio in opravil vrsto del za beneški Cotonificio (predilnica bombaža) Amman – Veneziano, Galvani in Scaramelli v Cordenonsu. V 20-ih letih je pogosto zahajal v mesto Tržič, kjer je po naročilu Cantiere Navale Triestino (tržaške ladjedelnice) dokumentiral njeno dejavnost in gradnjo delavskega naselja Panzano, kjer se je leta 1931 naselil z družino. V svojem studiu, ki se nahaja v zadnjem nadstropju stavbe v ulici Cosulich, 5, ima fotografski studio s sprejemnico, camero obscuro in delavnico za predelavo fotografij. Med letoma 1922 in 1927 je sodeloval na razstavah, ki se osredotočajo na inustrijsko fotografijo (v Parizu, Turinu, Benetkah, Rimu) in osvojil vrsto nagrad. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je moral Cividini preseliti v San Vito al Tagliamento. Decembra 1942 je odprl studio na Piazza del Popolo (Ljudski trg). Njegovo sodelovanje s podjetjem CRDA Cantieri Riuniti dell’ Adriatico in še posebno z Officine Elettromeccaniche, se je nadaljevalo, čeprav vedno manj, do trenutka, ko je bil v 50-ih letih ustanovljen »Fotografski oddelek« ladjedelnice. Svojo dejavnost v San Vitu je zaključil leta 1957 in se preselil v Trst, kjer je umrl 18. decembra 1959.
Začetki
Giovanni Cividini se je rodil v Trstu 26. septembra 1879, njegovi starši so bili iz Pordenona in okoli leta 1895 se je zaposlil kot vajenec v ateljeju Manenizza v Trstu v ulici S. Spiridione, 7. Fotografske zvrsti, katerim posveča največ časa so portreti in reliefi zgradb. Prvo pomembno nalogo centralne direkcije Regione Adriatica della Lega Nazionale je dobil kot sodelavec pri fotografskem popisu šolskih poslopij Lege Nazionale, od Istrije do Gorice. Leta 1907 je Cividini sodeloval na dveh mednarodnih razstavah, v Parizu in Madridu, kjer je za razstavljena dela dosegel priznanja. Cividini se je uveljavil kot eden izmed najbolj znanih strokovnjakov v Trstu in odprl nov atelje v ulici San Nicolò, 34, v bližini palače Terni.
Prva svetovna vojna
Regnicolo je med prvo svetovno vojno pobegnil najprej v San Vito al Tagliamento in nato v Pordenon, kjer je odprl majhen studio v ulici G. B. Damiani, medtem ko je studio v Trstu prepustil svakinji, ki je poročila avstrijskega častnika. Ob pričetku prve svetovne vojne je, po zaslugi nekaterih strank (med katerimi poročniška letalca Pagliano in Gori), pričel zahajati na letališče Comina v Pordenonu, kjer je posnel nekaj fotografij (zbrane v albumu »Comina«) in prišel v stik z Gabrielem d’Annunzijem: slednji mu je naročil serijo fotografskih portretov, ki bodo ustrezali njegovim željam.
Leta 1927 se je pisatelj takole zahvalil fotografu: »Dragi Cividini, prejel sem fotografije. Ostajajo najboljše, saj prikazujejo mojo najboljšo kvaliteto: to je lobanja«. Po vpoklicu v vojsko leta 1917, se je Cividini zaposlil na radiološkem oddelku bolnišnice Sant’ Orsola v Bologni, kjer se je začel ukvarjati z industrijsko fotografijo.
20. leta in ladjedelnica
Leta 1924 se je vrnil v Pordenon, kjer je na ulici Vittorio Emanuele II odprl fotografski studio in opravil vrsto del za beneški Cotonificio (predilnica bombaža) Amman – Veneziano, Galvani in Scaramelli v Cordenonsu. V 20-ih letih je pogosto zahajal v mesto Tržič, kjer je po naročilu Cantiere Navale Triestino (tržaške ladjedelnice) dokumentiral njeno dejavnost in gradnjo delavskega naselja Panzano, kjer se je leta 1931 naselil z družino. V svojem studiu, ki se nahaja v zadnjem nadstropju stavbe v ulici Cosulich, 5, ima fotografski studio s sprejemnico, camero obscuro in delavnico za predelavo fotografij. Med letoma 1922 in 1927 je sodeloval na razstavah, ki se osredotočajo na inustrijsko fotografijo (v Parizu, Turinu, Benetkah, Rimu) in osvojil vrsto nagrad. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je moral Cividini preseliti v San Vito al Tagliamento. Decembra 1942 je odprl studio na Piazza del Popolo (Ljudski trg). Njegovo sodelovanje s podjetjem CRDA Cantieri Riuniti dell’ Adriatico in še posebno z Officine Elettromeccaniche, se je nadaljevalo, čeprav vedno manj, do trenutka, ko je bil v 50-ih letih ustanovljen »Fotografski oddelek« ladjedelnice. Svojo dejavnost v San Vitu je zaključil leta 1957 in se preselil v Trst, kjer je umrl 18. decembra 1959.
Arhiv KKT, sklad Cividini
