VRNI SE NA STRAN KONZORCIJA
Sobota, 26. septembra, ob 16. uri TRŽIČ NEKOČ: Sprehod po Tržiču iz industrijske dobe (1850–1920)
Kraj srečanja: Poštni urad v ulici Giuseppe Parini, 12 v Tržiču
Brezplačen dogodek z obvezno prijavo
Avgusta leta 1918 je Arturo Rebulla, zdravnik in zadnji habsburški župan Tržiča, izdal knjižico z naslovom »Za preporod Tržiča«. Želel je spodbuditi avstro-ogrsko oblast k obnovi mesta in predstaviti svojo vizijo kot upravitelj o tem, kakšno podobo naj pridobi mesto. Tržič je bil več kot dve leti na prvi liniji jugozahodne fronte cesarstva in, medtem ko je pisal, je njegovo mesto stalo v ruševinah in njegovi prebivalci so bili še vedno vojni begunci. Brošuri so priloženi trije zemljevidi, ki ponazarjajo njegovo vizijo. Ti so kartografski dokumenti, ki dopolnjujejo industrijski načrt občine Tržič. Izdelan je bil leta 1912, splošno znan je kot »Rebullova mapa« in še danes predstavlja temeljno delo za proučevanje mesta tik pred prvo svetovno vojno in med njo. Na njej je v cestnem in urbanističnem kontekstu upodobljenih enaindvajset tovarn, pristanišče, kanal in ladjedelnica, ki so se nahajale na območju mesta. Opis tega, kar je prikazano na zemljevidu – arhivskem dokumentu, ki ga hrani Kulturni konzorcij za Tržiško –, je rdeča nit tega sprehoda: v enem desetletju se je kmečka in ribiška vasica spremenila v moderno industrijsko mesto, čeprav obremenjeno s srednjeveško urbanistično zasnovo, število prebivalcev pa se je povečalo s treh tisoč na dvanajst tisoč, število tovarn s tri na enaindvajset. Prva svetovna vojna je vsako od teh sodobnih tovarn spremenila v prvo bojno linijo.
Med sprehodom po središču bomo iskali sledi teh tovarn – svilarne, tržaške bombažne tovarne, tovarne ročajev za biče, »tovarne pločevine« Passero, tovarne barv, električnega mlina in drugih – ter se vsakič spraševali, kaj je ostalo, kaj je bilo spremenjeno in ponovno uporabljeno ter predvsem, kaj je izginilo brez sledu. In se bomo spraševali tudi, kaj je ostalo od idej, načrtov in sanj Artura Rebulle: prostorski načrt, delavske hiše, obnovljene četrti, sanacija Lizerca, predvsem pa tisto vzorno delavsko mesto, ki si ga je želel v svoji brošuri, s posebnim poudarkom na življenju in doživljanju njegovih prebivalcev.
Sprehod po tem, kar je ostalo, in po tem, kar je bilo potisnjeno v preteklost, skozi nekaj manj znanih industrijskih dogodkov, spominov in zgodovinskih fotografij.
Udeležba je brezplačna, prijavite se z obrazcem:
https://forms.cloud.microsoft/e/MxW4R3qJFP
mestni sprehod, pretežno ravninski, traja največ 3 ure.
Za informacije: galleriarifugio@protonmail.com
