Naš sedež
Sedež Kulturnega konzorcija za Tržiško je v Ronkah na trgu Zedinjenja (piazza dell'Unità d'Italia) št. 24 v zgodovinski vili Vicentini Miniussi.
Vila Vicentini Miniussi
Gradnja vile se je začela po letu 1829 po zaslugi Giacoma Vicentinija. Prvotno je objekt zajemal vilo ter najbrž sekundarni zgradbi na dvorišču, rastlinjak in skedenjska krila. Vila je bila razdeljena na tri dele. Njen osrednji del sta sestavljali loža in glavna dvorana. Poleg tega je imela vila dva ožja stranska dela, ki ju danes od glavnega dela ločujeta dve obokani okni. Vila je bila trinadstropna: poleg nadstropja, namenjenega zaposlenim, je bilo tu še glavno nadstropje in podstrešje. Na podstrešju je bilo nekaj sob, na južni strani pa je stal stolp, ki je imel še dve dodatni nadstropji.
Sekundarni poslopji, osmerokotni rastlinjak ter gospodarsko poslopje s stebriščem in arhitektonsko kuliso, sta prav tako kot vila zgrajeni v tipičnem neoklasičnem slogu in skupaj z njo sestavljata celoto.
Fasada na hrbtni strani stavbe ni del prvotnega načrta. Zgrajena je bila namreč pred prvo svetovno vojno, ko je vilo odkupil Giacomo Miniussi in uvedel nekaj sprememb tako na fasadi kot v notranjih prostorih.
Med gradnjo stavb okoli dvorišča trapezoidne oblike na zadnji strani stavbe so najbrž uredili tudi sprednji vrt v prepoznavnem italijanskem slogu in kleščasto stopnišče v eksedri s pogledom na trgu Zedinjene Italije (Piazza dell'Unità). Pod vrtom je klet osmerokotne oblike, ki je bila prav tako zgrajena v neoklasičnem slogu. Klet in vilo povezuje obokan podzemni prehod.
Lastnik vile je po novem Občina Ronke. Vilo so ponovno odprli za javnost maja 2004 po številnih prenovah, s katerimi so izpostavili prvotne prepoznavne elemente te stavbe, še posebej freske, ki krasijo notranje prostore. V vili so danes pisarne Konzorcija, področna knjižnica, sedež knjižničnega sistema, spominski arhiv in zgodovinska fototeka. Tu je tudi sedež ekomuzeja Ecomuseo Territori. Poleg tega je v stavbi veliko prostorov za sestanke, simpozije in razstave. Lastnik vile je po novem Občina Ronke. Vilo so ponovno odprli za javnost maja 2004, in sicer po številnih prenovah, s katerimi so izpostavili prvotne prepoznavne elemente te stavbe, še posebej freske, ki so krasile notranje prostore. Danes so v vili pisarne Konzorcija, področna knjižnica, sedež knjižničnega sistema, spominski arhiv in zgodovinska fototeka. Tu je tudi sedež ekomuzeja Ecomuseo Territori. Poleg tega je v stavbi večja dvorana za srečanja in simpozije ter razstavni prostori za začasne razstave.
Sekundarni poslopji, osmerokotni rastlinjak ter gospodarsko poslopje s stebriščem in arhitektonsko kuliso, sta prav tako kot vila zgrajeni v tipičnem neoklasičnem slogu in skupaj z njo sestavljata celoto.
Fasada na hrbtni strani stavbe ni del prvotnega načrta. Zgrajena je bila namreč pred prvo svetovno vojno, ko je vilo odkupil Giacomo Miniussi in uvedel nekaj sprememb tako na fasadi kot v notranjih prostorih.
Med gradnjo stavb okoli dvorišča trapezoidne oblike na zadnji strani stavbe so najbrž uredili tudi sprednji vrt v prepoznavnem italijanskem slogu in kleščasto stopnišče v eksedri s pogledom na trgu Zedinjene Italije (Piazza dell'Unità). Pod vrtom je klet osmerokotne oblike, ki je bila prav tako zgrajena v neoklasičnem slogu. Klet in vilo povezuje obokan podzemni prehod.
Lastnik vile je po novem Občina Ronke. Vilo so ponovno odprli za javnost maja 2004 po številnih prenovah, s katerimi so izpostavili prvotne prepoznavne elemente te stavbe, še posebej freske, ki krasijo notranje prostore. V vili so danes pisarne Konzorcija, področna knjižnica, sedež knjižničnega sistema, spominski arhiv in zgodovinska fototeka. Tu je tudi sedež ekomuzeja Ecomuseo Territori. Poleg tega je v stavbi veliko prostorov za sestanke, simpozije in razstave. Lastnik vile je po novem Občina Ronke. Vilo so ponovno odprli za javnost maja 2004, in sicer po številnih prenovah, s katerimi so izpostavili prvotne prepoznavne elemente te stavbe, še posebej freske, ki so krasile notranje prostore. Danes so v vili pisarne Konzorcija, področna knjižnica, sedež knjižničnega sistema, spominski arhiv in zgodovinska fototeka. Tu je tudi sedež ekomuzeja Ecomuseo Territori. Poleg tega je v stavbi večja dvorana za srečanja in simpozije ter razstavni prostori za začasne razstave.